Prvi zapisi, ki pričajo o obstoju kmetije, segajo v leto 1730. Za pomembno prelomnico velja leto 1978, ko je Vinarstvo Lisjak med prvimi zasebniki v državi pridobilo dovoljenje za stekleničenje vina. Uspešne letine in prodaja vina so spodbudile nadaljnjo modernizacijo vinogradništva in vinarstva. Povečanje količine grozdja in kakovosti pridelanega vina sta bila povod za nakup sodobne polnilnice. Leta 1996 je sledila posodobitev vinske kleti.
V kleti so na voljo odprta vina različnih letnikov. Bela vina so mlajša, rdeča pa navadno starejša (npr. letnik 2003). Klet hrani tudi spominske letnike, kot je na primer steklenično vino iz leta 1978, ki predstavlja pomemben mejnik za Vinarstvo Lisjak, saj je bilo to prvo leto, ko so na kmetiji stekleničili vino. Spominski letniki niso namenjena prodaji.
Pri belih vinih predstavljajo pravi izziv avtohtone Vipavske sorte - zelen, pinela in rebula. Med kupci je izredno priljubljen tudi beli pinot, pri rdečih sortah pa merlot, ki je šele leta 1955 prispel iz Francije. V vinogradih kmetije Lisjak je bilo posajenih prvih tisoč cepljenk merlota v Sloveniji.
Vina Vinarstva Lisjak lahko kupite pri nekaterih vinskih trgovcih in na kmetiji v Zaloščah. Na voljo je tudi dostava. Na kmetiji ponujajo tudi sadje, breskve, hruške in kaki, iz domačega sadovnjaka.
Vinogradi se vrstijo na rodovitni lapornati zemlji. Imajo odlično južno lego, ki ponuja odlične pogoje za rast in zorenje številnih sort, kot so beli pinot, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, zelen, pinela, rebula, rumeni muškat, merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc in barbera. Med posajenimi trsi je največ chardonnaya, okoli 20%, sledita sauvignon 15% in merlot 12%. Površina vinogradov se iz leta v leto povečuje, od nastanka najstarejšega pa letos mineva že 50 let.
Trgatev prične v zgodnjih jutranjih urah in poteka v dopoldanskem času. Grozdje se ročno potrga v zaboje, ki so nato odpeljani domov. Bele sorte je nemudoma potrebno stisniti in pustiti fermentirati. Vina nato zorijo v inox cisternah. Za pridelavo rdečih sort se grozdje najprej zmelje in macerira v posodah od 14 do 20 dni. Po končani maceraciji nastala drozga dalj časa zori v lesenih sodih.
Po predhodni najavi je možna degustacija vin na kmetiji. Število vzorcev in trajanje degustacije se prilagodi željam gostov.
.jpg)
.JPG)
